Politični profili — kaj o vas razkrijejo vaši odgovori
V prejšnji analizi smo pogledali, kje se uporabniki strinjajo in kje se razhajajo. Tokrat gremo korak globlje: kaj se zgodi, ko posamezne odgovore navzkrižno primerjamo?
V 3. izdaji kviza Parlamentarne volitve 2026 (32 vprašanj) imamo 46.832 rešitev. To pomeni, da lahko za vsakega uporabnika pogledamo, kako je odgovoril na eno vprašanje — in preverimo, kaj je odgovoril na vsa ostala.
Opomba: analiza temelji na samoselekcijskem vzorcu. Rezultati razkrivajo vzorce med uporabniki aplikacije, niso pa javnomnenjska anketa.
Skoraj polovica je hkrati “levih” in “desnih”
74 % uporabnikov želi nižje davke za podjetja. 67 % želi zakonsko omejitev najemnin. V prvi analizi smo to omenili kot presenetljiv podatek — a ko pogledamo na ravni posameznika, je slika še bolj zgovorna.
Od vseh uporabnikov smo preverili, kdo je na obe vprašanji odgovoril s strinjanjem (4 ali 5):
48 % uporabnikov — skoraj polovica — želi oboje hkrati. Le 18 % je “čisto desnih” (nižji davki, brez omejitev), le 9 % pa “čisto levih” (omejitev najemnin, brez nižjih davkov).
Kategoriji “levo” in “desno” opisujeta stranke. Ljudi opisujeta slabo.
Eno vprašanje, ki pove skoraj vse
Med vsemi 32 vprašanji v kvizu je eno, ki najbolje napoveduje celoten politični profil: vprašanje o posvojitvi otrok za istospolne pare.
Ko uporabnike razdelimo v dve skupini — nasprotnike posvojitve (odgovor 1 ali 2; 20.829 oseb) in zagovornike (4 ali 5; 19.130 oseb) — se njuni pogledi na vse ostale teme dramatično razlikujejo:
| Tema | Nasprotniki posvojitve | Zagovorniki posvojitve |
|---|---|---|
| Strožji nadzor migracij | 93 % | 63 % |
| Tradicionalne vrednote | 61 % | 14 % |
| Legalizacija konoplje | 28 % | 49 % |
| Članstvo v NATO | 65 % | 67 % |
Delež uporabnikov v vsaki skupini, ki se strinja ali popolnoma strinja (odgovor 4 ali 5).
Razpon pri migracijah je 30 točk, pri tradicionalnih vrednotah kar 46 točk. Če nekdo nasprotuje posvojitvi, z 93 % verjetnostjo podpira strožji nadzor migracij in s 61 % tradicionalne vrednote. Če jo podpira, je verjetnost za tradicionalne vrednote le 14 %.
A ena vrstica izstopa: članstvo v NATO. Razlika med skupinama je samo 2 točki — 65 % proti 67 %. Stališče do posvojitve pove skoraj vse o družbenih pogledih uporabnika. O zunanjepolitičnih — skoraj nič.
”Protislovni” volivci niso izjema — so četrtina
Pogledali smo, koliko uporabnikov hkrati zagovarja stališči, ki jih politična teorija uvršča na nasprotni strani.
Vsaka od teh kombinacij zajema vsaj četrtino uporabnikov. “Protislovje” obstaja le, če ga merimo z ideološkim ravnilom. Uporabniki teh kombinacij ne doživljajo kot neskladne — zanje so to preprosto stališča o različnih temah.
29 % uporabnikov denimo podpira EU integracijo, a nasprotuje vojaški pomoči Ukrajini. To je na prvi pogled neskladno — EU je jasno na strani Ukrajine. A za uporabnike je EU ekonomski projekt, ne vojaški. Enako 25 % želi podržavljenje ključnih panog in hkrati manjši javni sektor. Na papirju protislovno, v praksi pa jasno: “manj birokracije, več strateškega lastništva.”
Nevidni kvadranti kompasa
V prvi analizi smo prikazali politični kompas in opazili, da skoraj vse stranke ležijo na eni diagonali. A koliko uporabnikov živi v “praznih” kvadrantih — tam, kjer ni nobene stranke?
Progresivni tržnjaki: podpirajo posvojitev, nižje davke in nasprotujejo podržavljenju. Konzervativni državnjaki: nasprotujejo posvojitvi, podpirajo podržavljenje in višjo proračunsko porabo.
7,1 % ni zanemarljiv delež — to je skoraj 3.300 uporabnikov. Ti ljudje so družbeno progresivni in ekonomsko tržni. Zanje v slovenskem političnem prostoru ni stranke, ki bi se z njimi dobro ujemala. Nobena stranka ne kombinira teh dveh dimenzij.
Konzervativnih državnjakov je bistveno manj — le 1,8 %. Kar pojasni, zakaj ta kvadrant ostaja prazen tudi med strankami. Povpraševanja preprosto ni dovolj.
NATO — zavezništvo brez posledic?
V prvi analizi smo izpostavili razkorak med podporo NATO (66 %) in podporo vojaški pomoči Ukrajini (17 %). Navzkrižni podatki ta razkorak potrdijo na vseh ravneh.
Tudi med najodločnejšimi zagovorniki NATO — tistimi, ki so na vprašanje o članstvu odgovorili s “popolnoma se strinjam” — je povprečna podpora vojaški pomoči Ukrajini le 2,85 od 5. Komaj nad nevtralnim.
Stališče do NATO pa izrazito napoveduje podporo EU integraciji: od povprečja 2,57 pri nasprotnikih NATO do 4,13 pri zagovornikih. Zunanjepolitična os je torej notranje skladna — kdor podpira NATO, praviloma podpira tudi EU — a se jasno ustavi pred aktivno vojaško pomočjo.
Povedano drugače: uporabniki podpirajo članstvo v mednarodnih strukturah, ne pa posledic, ki jih to članstvo prinaša.
Ta analiza dopolnjuje splošni pregled iz članka Kako Slovenija razmišlja. Vsi podatki temeljijo izključno na uradnih predvolilnih programih strank in odgovorih uporabnikov kviza.
Najdi svojo politično smer na volilnikompas.si. Na voljo sta dva kviza: hitri (32 vprašanj) in poglobljeni (64 vprašanj s pajkovim grafom na 6 dimenzijah).