Koga bi volili — in ali poznate program svoje stranke?

Od 20. marca — dva dni pred volitvami — smo na konec kviza dodali neobvezno vprašanje: komu bi dali svoj glas? Od 33.176 uporabnikov, ki so v tem času rešili kviz, jih je 24.081 (73 %) odgovorilo. To so ljudje, ki so najprej rešili kviz z 32 ali 64 vprašanji, nato pa prostovoljno izbrali stranko.

To nam omogoča edinstveno primerjavo: kaj ljudje pravijo, da bi volili — in kaj jim kviz pove, da se ujema z njihovimi stališči.

To ni javnomnenjska anketa. Vzorec je samoselekcijski — rešili so ga ljudje, ki so našli aplikacijo prek spleta in deljenja med znanci. Ne poznamo demografije uporabnikov. Rezultati so zanimivi za razumevanje vzorcev, niso pa nadomestilo za javnomnenjsko raziskavo.

Koga bi volili?

Med 24.081 uporabniki, ki so oddali volilno namero, so stranke prejele naslednje deleže:

Demokrati in SDS sta praktično izenačena na vrhu (13,8 % in 13,6 %), sledi Svoboda z 11,5 %. Pirati s 9,2 % presegajo svoj delež v javnomnenjskih anketah — verjetno zato, ker njihova baza bolj sovpada s profilom uporabnikov spletne aplikacije.

Koliko sedežev bi to pomenilo?

Če bi volilne namere uporabnikov pretvorili v poslanske mandate z D’Hondtovo metodo (88 sedežev, 4-odstotni prag), bi dobili naslednjo sestavo:

To ni projekcija. Gre za ilustracijo na samoselekcijskem vzorcu z nereprezentatvino strukturo. D’Hondtov izračun je poenostavljen (brez volilnih okrajev). Ne primerjajte z javnomnenjskimi anketami.

V tem scenariju bi v parlament vstopilo 10 strank. SNS (3,4 %), Mi socialisti (1,5 %), Zeleni s Stranko generacij (1,0 %), Glas upokojencev (0,6 %) in Zaupanje (0,3 %) ne bi presegli 4-odstotnega praga. Pirati bi s 9 sedeži presegli rezultat vsake dosedanje ankete — a to govori bolj o profilu uporabnikov aplikacije kot o realni volilni napovedi.

Kratki ali poglobljeni kviz?

Na voljo sta dva kviza: hitri z 32 vprašanji in poglobljeni s 64 vprašanji. Delež podpornikov posamezne stranke, ki so se odločili za daljši kviz, razkriva razlike v angažiranosti.

Na vrhu so podporniki Piratov (33 %), AzS (32,9 %) in Preroda (32,4 %) — manjše stranke z bolj angažirano bazo. Na dnu je SDS z le 19,7 % — njihovi podporniki pogosteje izberejo hitri kviz. Razlika med Pirati in SDS je skoraj dvojna. To ne pomeni, da so eni pametnejši od drugih — pomeni pa, da imajo nekatere baze volivcev več interesa za poglobljeno primerjavo programov.

Se z več vprašanji ujemanje izboljša?

Poglobljeni kviz ima 64 vprašanj namesto 32 — torej dvakrat več signala. Pri večini strank se ujemanje z več vprašanji bistveno izboljša:

Prikazane so stranke z dovolj zanesljivimi podatki in zadostno velikostjo vzorca v obeh kvizih.

Podporniki Piratov skoraj podvojijo ujemanje (14 % → 27 %) — več vprašanj razkrije, da so programsko bolj enotni, kot se zdi na 32 vprašanjih. Enako velja za Demokrate (16 % → 30 %).

A dva rezultata izstopata v nasprotno smer. NSi, SLS, Fokus padejo z 32 % na 18 % — njihov program se na 32 vprašanjih zdi zelo jasen, a dodatnih 32 vprašanj razkrije, da se podporniki na širši paleti tem razlikujejo. SDS ostane stabilen (15 % → 13 %).

Več vprašanj ne pomeni vedno boljšega ujemanja — pomeni pa natančnejšo sliko.

Koliko podpornikov se ujema s programom?

Jedro analize: za vsakega uporabnika, ki je oddal volilno namero, smo preverili, ali se stranka, ki jo želi voliti, dejansko uvršča na vrh njegovih rezultatov. Podatki združujejo oba kviza (hitri z 32 in poglobljeni s 64 vprašanji) — kako se ujemanje razlikuje med verzijama, smo prikazali zgoraj.

Spodnji graf kaže, koliko odstotkov podpornikov ima svojo stranko na 1. mestu v rezultatih kviza in koliko v prvih treh.

Rezultati so presenetljivi — a zahtevajo kontekst.

SNS izstopa — skoraj polovica (49,9 %) njihovih podpornikov dobi SNS na 1. mestu. To pomeni, da imajo podporniki SNS jasno definirano ideološko pozicijo, ki jo program stranke natančno pokriva. SNS ima tudi visoko zanesljivost podatkov — njihov program jasno in nedvoumno izraža stališča do skoraj vseh vprašanj v kvizu.

Na drugem mestu sta NSi, SLS, Fokus (28,2 %) in Resnica — čeprav ima Resnica le 14,2 % na 1. mestu, jih kar 61,1 % dobi Resnico v prvih treh. Podoben vzorec ima SDS (14,3 % na 1. mestu, a 55,5 % v top 3) — njuni programi so torej dovolj sorodni drugim strankam, da jih redko dobijo na vrhu, a pogosto blizu.

Na dnu sta Zeleni s Stranko generacij (0 % na 1. mestu) in Prerod (1,3 %). A tukaj je nujno pojasnilo: nizko ujemanje ni nujno znak, da podporniki ne poznajo svojih strank. Kviz ocenjuje ujemanje na podlagi programskih stališč — nekatere stranke pa v svojem programu ne zavzamejo jasnih pozicij do večine vprašanj.

Zakaj so nekatere stranke težko primerljive?

Algoritem kviza vsakemu stališču stranke dodeli oceno zanesljivosti (0–1). Če program stranke na neko vprašanje ne ponudi jasnega odgovora, je zanesljivost nizka — in to stališče komaj vpliva na rezultat. Povprečna zanesljivost po strankah se zelo razlikuje:

• SNS: 0,82 — skoraj vsako stališče jasno izraženo
• SDS: 0,72 — večina stališč jasnih
• NSi, SLS, Fokus: 0,70
• AzS: 0,50 — program kratek, stališča pogosto nejasna
• Prerod: 0,45 — obsežen program, a stališča pogosto splošna in težko prevedljiva v jasna stališča
• Zaupanje: 0,37 — podobna težava
• Zeleni, SG: 0,37 — najnižja zanesljivost, program se osredotoča na zeleno politiko in pokojnine, do večine vprašanj v kvizu pa se ne opredeli

Povedano drugače: če stranka na polovico vprašanj v kvizu nima jasnega stališča, je algoritmično nemogoče, da bi se uvrstila na vrh. Nizko ujemanje pri Zelenih, Prerodu, Zaupanju in AzS je torej v veliki meri posledica podatkovnih omejitev, ne nepoznavanja programa.

Mi socialisti so izjema — njihov program je kratek, a jasno opredeljuje stališča (zanesljivost 0,77). Njihovo zmerno ujemanje (14,9 % na 1. mestu) je torej resnična slika ideološke razpršenosti podpornikov.

Kam padejo tisti, ki se ne ujemajo?

Za stranke z nizkim ujemanjem je zanimivo, s katerimi strankami se njihovi podporniki dejansko ujemajo.

Podporniki SDS

86 % jih ne dobi SDS na 1. mestu. Od teh jih 34 % dobi SNS, 29 % NSi, SLS, Fokus in 12 % Resnico. Podporniki SDS se programsko uvrščajo na desno stran spektra — a pogosteje k SNS ali koaliciji NSi, SLS, Fokus.

Podporniki Levice in Vesne

81 % jih ne dobi Levice na 1. mestu. Najpogostejše alternative: Svoboda (25 %), SD (21 %) in Pirati (17 %). Podporniki Levice se razpršijo po levi sredini — brez jasne dominantne alternative.

Podporniki Svobode

81 % jih ne dobi Svobode na 1. mestu. Najpogostejši rezultat: SD (18 %), Demokrati (15 %) in SNS (14 %). Presenetljivo razpršen vzorec — podporniki Svobode se programsko ne uvrščajo enotno ne na levo ne na desno.

Podporniki Preroda

Skoraj vsi (99 %) ne dobijo Preroda na 1. mestu — najnižji delež med vsemi strankami. Največ jih dobi Svobodo (20 %), Demokrate (16 %) in SNS (12 %). A kot smo pojasnili zgoraj — Prerod ima obsežen program, ki pa pogosto ne zavzema jasnih stališč na ravni posameznih vprašanj. Zato ga algoritem težko uvrsti na vrh, čeprav imajo podporniki morda primerljive vrednote.

Podporniki Resnice

86 % jih ne dobi Resnice na 1. mestu, a od teh jih kar 47 % dobi SNS. To je najjasnejši tok med vsemi strankami — podporniki Resnice se programsko zelo močno ujemajo s SNS.

Kdo voli “proti sebi”?

Nekateri podporniki dobijo svojo stranko v spodnji polovici rezultatov (8.–15. mesto od 15 strank). To pomeni, da se programsko bolj ujemajo z večino drugih strank kot s tisto, ki jo nameravajo voliti.

58 % podpornikov Zelenih in 55 % podpornikov AzS ima svojo stranko v spodnji polovici. A kot smo pojasnili pri ujemanju — pri teh dveh strankah (in pri Prerodu, Zaupanju) je rezultat v veliki meri posledica nizke zanesljivosti programskih podatkov. Njihovi programi preprosto ne pokrivajo dovolj vprašanj, da bi se algoritmično uvrstili visoko.

Na drugi strani imata NSi, SLS, Fokus (10,3 %) in SDS (11,2 %) najnižji delež — njihovi programi jasno opredelijo stališča do vseh vprašanj, in podporniki se z njimi dejansko ujemajo.

Pri strankah z zanesljivimi podatki (zanesljivost > 0,7) je ta graf zanesljiv kazalnik: SD (33,8 %) in Svoboda (33,2 %) imata tretjino podpornikov v spodnji polovici — kar pomeni, da tretjina njunih volivcev programsko sodi drugam. To ne pomeni, da volijo “narobe” — ljudje volijo tudi na podlagi zaupanja, vodstva, identitete in tem, ki jih kviz ne meri. A razlika je realna in kaže, kako različno dobro programi strank pokrivajo stališča lastnih podpornikov.

Torej — ali poznamo programe svojih strank?

V povprečju le 18 % uporabnikov dobi stranko, ki jo namerava voliti, na 1. mesto v rezultatih kviza. 82 % se programsko bolj ujema z neko drugo stranko.

Če za trenutek privzamemo, da kviz popolnoma natančno meri ujemanje s programi, lahko razvrstimo podpornike po tem, kako dobro poznajo program stranke, ki jo nameravajo voliti. Če upoštevamo le stranke z zanesljivimi programskimi podatki:

• Najbolje poznajo svoj program: podporniki SNS (50 %), NSi, SLS, Fokus (28 %) in Demokratov (20 %)
• Sredina: podporniki Svobode (20 %), Levice in Vesne (19 %) ter Piratov (18 %)
• Najslabše poznajo svoj program: podporniki SDS (14 %), Resnice (14 %) in SD (13 %)

A kviz seveda ni popoln — programi strank se med seboj močno prekrivajo, zato je 1. mesto pogosto tesno. In ljudje pri izbiri stranke upoštevajo veliko več kot le programska stališča: zaupanje, vodstvo, preteklo vladavino, identiteto in osebne izkušnje. Vse to kviz ne meri.

Vseeno pa razlika med SNS (50 %) in SD (13 %) ni zanemarljiva — in kaže, da nekatere stranke pokrivajo stališča lastnih podpornikov bistveno bolje kot druge.

Pregled

Stranka	Podporniki	Povp. uvrstitev	Na 1. mestu	V top 3	Povp. ujemanje
SNS	802	3,4	49,9 %	68,0 %	63,0 %
NSi, SLS, Fokus	2.611	3,6	28,2 %	61,6 %	61,6 %
SDS	3.280	4,0	14,3 %	55,5 %	61,4 %
Demokrati	3.330	4,5	20,4 %	45,6 %	58,8 %
Resnica	1.694	4,5	14,2 %	61,1 %	59,9 %
Pirati	2.215	5,3	18,2 %	48,1 %	58,6 %
Levica, Vesna	2.374	5,6	18,7 %	42,8 %	60,6 %
Svoboda	2.773	5,9	19,5 %	43,3 %	57,2 %
SD	1.840	5,9	13,4 %	38,7 %	56,8 %
Glas upokojencev	156	6,3	5,8 %	17,3 %	54,3 %
Zaupanje	61	6,4	6,6 %	19,7 %	54,1 %
Prerod	1.237	6,5	1,3 %	13,5 %	55,5 %
Mi socialisti	355	6,8	14,9 %	41,7 %	58,3 %
AzS	1.123	7,7	6,9 %	21,3 %	52,9 %
Zeleni, SG	230	8,0	0,0 %	6,1 %	52,4 %

Povprečna uvrstitev: 1 = stranka je vedno na vrhu rezultatov, 15 = vedno na dnu. Povprečno ujemanje: povprečen odstotek ujemanja s programom stranke. Rezultati za stranke z nizko zanesljivostjo podatkov (Zeleni/SG, Prerod, Zaupanje, AzS) so omejeno primerljivi — glej razdelek o zanesljivosti.

---

Ta analiza dopolnjuje splošni pregled iz članka Kako Slovenija razmišlja in navzkrižno analizo Politični profili. Vsi podatki temeljijo izključno na uradnih predvolilnih programih strank in odgovorih uporabnikov kviza.

Najdi svojo politično smer na volilnikompas.si. Na voljo sta dva kviza: hitri (32 vprašanj) in poglobljeni (64 vprašanj s pajkovim grafom na 6 dimenzijah).